Uživam v potovanjih. So nekaj najlepšega, kar ponuja življenje – kolikor si le dopustiš. Pa sploh ni nujno, da gre za dolga potovanja na drug konec sveta, v eksotične kotičke, kjer je življenje s tvojega gledišča obrnjeno povsem na glavo; že krajši izlet ima svojo draž, nekajdnevni potep ali samo popoldanski obisk, kakor koli že si izbereš, premikanje in raziskovanje je v naši naravi. Samo da gremo!
Naj si bo še tako res, da je druga plat človekove ‘medalje’ tudi ta, da je v svojem bistvu precejšen lenuh in mu lenoritništvo včasih ovira jasen in širok razgled; je pa akcija tista neločljiva lastnost, ki nas žene naprej. Radovedni, fascinirani nad novimi stvarmi in malo nomadski po duši za povrh. V redu, priznam, te vrstice beleži oseba, ki se je v zadnjih štirinajstih letih selila desetkrat in ji ni treba reči dvakrat za vikend potep, medtem ko nekateri (še) niso zapustili prvega doma in jih le stežka kam premakneš. Različni smo. Pa vendarle tudi največji zapečkarji vsaj enkrat na leto zapustijo svoje brloge in se odpravijo na poletne počitnice.
Svet je preveč lep, da ga ne bi videli, pa naj bo to res drug konec sveta ali sosednja občina, ki je še niste prekolesarili.
Potovanja brez dvoma širijo pogled in izzovejo iz tebe marsikatero veščino, za katero sploh nisi vedela, da jo imaš. Dodobra se izuriš v neverbalni komunikaciji, posluh za jezike se prej zažene, ponekod se naučiš mojstrskega barantanja, nauči pa te tudi ceniti tisti dragoceni čas, ki ga podariš svojim dragim osebam, prijateljem, prijateljicam. Z njimi pa so potovanja in izleti tako ali tako še slajši! Kajti če potegneš pod črto, kaj ti na koncu ostane poleg vse vrste pisanih spominov in doživetij, zaradi katerih si, kar si? Investicija v potovanja je vedno dobra. Svet je preveč lep, da ga ne bi videli, pa naj bo to res drug konec sveta ali sosednja občina, ki je še niste prekolesarili. Tudi low(est) budget se da vandrati naokrog.
