Materino mleko – izvor dobrih bakterij

Dojenje je že vrsto let povod za ‘glasne’ javne razprave, dejstvo pa je, da nekatere ženske enostavno nimajo te možnosti, zato se jih ne bi smelo obsojati. Vsaka mama svojemu otroku seveda hoče le najboljše, če je to le mogoče, pa je otroka priporočljivo dojiti vsaj do 6. mesca starosti, saj ta preko materinega mleka pridobi ‘dobre’, koristne bakterije, ki poskrbijo za normalno črevesno floro in krepijo imunski sistem.

Raziskave so pokazale, da materino mleko ni sterilno (kot so bili dolga leta prepričani tudi strokovnjaki), marveč predstavlja pomemben izvor bakterij mlečne kisline in bifidobakterij, ki so v veliko pomoč pri razvoju zdrave črevesne mikroflore in zmanjšanju nastanka različnih bolezni. Materino mleko pa ima, poleg vzpostavljanja črevesne flore, pomembno vlogo tudi pri oblikovanju otrokovega okusa in njegovih prehranjevalnih navad. Že v 12. tednu nosečnosti začne zarodek namreč okušati hrano, s katero se prehranjuje nosečnica. Raziskave so pokazale, da ima lahko ima ta izpostavljenost določenim okusom vpliv na to, h kateri hrani bo otrok stremel v kasnejšem življenju. Če nosečnica denimo zaužije veliko korenčkovega soka, si bo otrok po tem, ko ga bo mati prenehala dojiti, zaželel korenja. Na enak način lahko vsa hrana in pijača pronicata v materino mleko, tudi denimo cigaretni dim, ki ga nosečnica vdihuje. To pomeni, da so dojeni otroci izpostavljeni različnim okusom, še posebej, kadar je mamina hrana raznovrstna in bogata s sadjem ter zelenjavo. Za razliko od hrane za dojenčke materino mleko tako zagotavlja potencialno bogato in raznoliko čutno doživetje za novorojenčke.