Noč čarovnic je še eden izmed ‘praznikov’, ki smo jih v zadnjih letih posvojili iz Zahoda. Kot februarsko Valentinovo, je tudi Noč čarovnic k nam prišla iz Amerike, tukaj pa smo ju vzljubili in za svoje vzeli vse običaje, ki pridejo zraven. Tudi vi za Noč čarovnic radi izrezujete buče? Ste se kdaj vprašali zakaj to sploh počnemo?
Izrezljane buče oz. Jack-‘O’-Lantern izvira iz irskega mita o skopem Jacku, ki je hudiča prelisičil za svoj denarni dobiček. Ko je Jack umrl, mu Bog ni dovolil v nebesa, hudiš pa ga ni spustil v pekel, zato je bil Jack obsojen na večno pohajkovanje po Zemlji. Na Irskem so ljudje začeli nato iz repe izrezovati demonske obraze, da bi prestrašili Jackovo potujočo dušo. Ko so se nato irski priseljenci preselili v ZDA, so ta običaj preselili na buče, ki so bile doma v regiji.
In kako so izrezljane buče postale velik simbol Noči čarovnic?
Noč čarovnic temelji na keltskem festivalu Samhain, praznovanju v starodavni Britaniji in na Irskem, ki je 1. novembra označilo konec poletja in začetek novega leta. Veljalo je, da so med Samhainom odpotovale duše tistih, ki so umrli tistega leta ter da so se duše prej umrlih vrnile na Zemljo in obiskale svoje domove.
V 8. stoletju n.št. je rimsko-katoliška Cerkev dan vseh svetih, dan praznovanja cerkvenih svetnikov, prestavila na 1. november. To je pomenilo, da se je poganski praznik preselil na 31. oktober. Obstal pa je občiaj Samhaina, ko se nosijo preobleke, da se ljudje skrijejo pred dušami, ki tavajo po njihovih domovih. Folklora o Jacku je bila hitro vključena v Noč čarovnic in od takrat tudi izrezujemo buče – ali repo.
