Dejstvo je, da bo najverjetneje prav vsak izmed nas med prazniki, ki prihajajo, spil vsaj kozarček penine. Penina je namreč nepogrešljiv del decembrskih zabav. A kljub vsesplošni priljubljenosti tega čarobnega mehurčkastega napoja si marsikdo sam pri sebi zastavlja eno ali celo več s penino povezanih perečih vprašanj.
S penino trkamo ali ne?
S penečimi vini nazdravljamo, a se naši kozarci naj ne bi dotaknili. Zakaj? Zaradi mehurčkov naši kozarci ne bodo zazveneli. Prav tako kozarcev s penino ne dvigamo visoko v zrak, ampak jih samo narahlo dvignemo in si drug drugemu pogledamo v oči.
Pri nazdravljanju kozarec s penino držimo za spodnji del peclja ter tako preprečimo, da bi se na kelihu poznali prstni odtisi ali bi se pijača ogrela. Kot zanimivost naj še dodamo, da tudi tako zelo priljubljeno »pokanje« ob odpiranju steklenic s penino ni v skladu s pravili: ta določajo, da moramo penine odpirati diskretno, nežno in tiho. Zamašek tako nežno in počasi vrtimo, vse dokler ne spolzi iz vratu in se pri tem zasliši komaj slišen pok ob izenačitvi tlakov.
V kakšnih kozarcih postrežemo penino?
Različne oblike vinskih kozarcev omogočajo, da se senzorične lastnosti vina v celoti razvijejo. Zato je še kako pomembno, kakšne oblike je kozarec, v katerem izbrano vino postrežemo: v nepravem kozarcu se namreč najboljše karakteristike vina ali zelo zmanjšajo ali celo popolnoma izgubijo. Večina nas penine pije iz visokih in ozkih kozarcev z dolgim pecljem, kar ni presenetljivo, saj je ravno v tovrstnih kozarcih moč opazovati ples mehurčkov v vsej njegovi lepoti.
A strokovnjaki opozarjajo, da se sicer iz visokih in ozkih kozarcev z dolgimi peclji pije zgolj sveže in lažje penine. Medtem ko zrelejša vina točimo v širše kozarce, da tako pridejo v ospredje njihove dodatne in bolj kompleksne vonjave.
Charmat ali klasična metoda pridelave?
Penine so lahko pridelane po klasični ali pa charmat metodi. Osnovna razlika med eno in drugo je v tem, da je pri klasični vrelna posoda, v kateri poteka sekundarna segmentacija, steklenica, pri charmat metodi pa je to jekleni tank. Klasična oz. šampanjska metoda velja za najzahtevnejši in najdaljši postopek pridelave penečih se vin, odkril pa naj bi jo po spletu naključij francoski menih Dom Perignon v 17. stoletju. Zorenje penin, pridelanih po klasični metodi, traja vsaj 15 mesecev ali več. Najbolj znana vina pridelana po klasični metodi so: champagne, crémant, saumur, cava, pa tudi penine vrhunskih slovenskih pridelovalcev.
MORDA VAS ZANIMA TUDI
Pantone je razkril dve barvi leta za leto 2021!
