Vsakoletni prvi teden v avgustu je v svetu posvečen dojenju. Medtem ko pa v več kot 150 državah sveta, 2. avgust obeležujemo kot mednarodni dan dojenja. Namenjen je vzpodbujanju dojenja in predvsem ozaveščanju pomena dojenja.
O pozitivnih učinkih dojenja na otroka kot na mamo, je za naš portal z besedami vajbala Izidora Vesenjak Dinevski, ki v okviru dejavnosti, ki jih v živo in online izvaja v Sončni vili, nudi tudi podporno skupino za dojenje.
Dojenje
Dojenje je najbolj naraven in učinkovit način hranjenja, vendar dojenje nikakor ni le hranjenje. Je skupek intimnih trenutkov med mamico in njenim dojenčkom ter ima številne prednosti. Ob dojenju zadovoljujemo in otroku podarjamo dotik, vonj, glas, toploto, hrano … In čustvena vez, ki se splete skozi ta proces, je vrhunec vseh pozitivnih vsebin, ki jih prinaša.
Do kdaj dojiti
Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata polno dojenje otroka do šestega meseca starosti in kasneje ob dodajanju goste prehrane, do najmanj drugega leta starosti. Do takrat se razvijeta dve tretjini otrokovega imunskega sistema (preostala tretjina do šole) in tudi zaradi velike čustvene navezanosti na mamo pred to starostjo. Naši »mladički«, dojenčki, so najbolj nebogljeni med sesalci in potrebujejo izloček naših mlečnih žlez, ki so pripravljene za dojenje že od 16. tedna nosečnosti, za kar poskrbi narava. Otrokov želodček ob rojstvu ni raztegljiv in potrebuje mamino mleko, da se sploh začne raztezati. V Sloveniji je zelo malo polno dojenih otrok (polno dojen pomeni, da razen materinega mleka ne dobiva nobenih dodatkov: vode, juhic, čaja …). Ko mamice v Sloveniji zapustijo porodnišnico, je odstotek dojenih otrok nad 90 %, potem ta odstotek po nekaj dnevih doma drastično pade. Pade predvsem, ko se pojavijo prve težave, naslednji večji padec števila polno dojenih otrok pa se zgodi pri preskokih rasti, saj mamice takrat mnogokrat podvomijo vase in o zadostnosti svojega mleka.
Sestava materinega mleka
Mamino mleko je živa snov, se nenehno spreminja in je izjemno bogata. V eni sami kapljici materinega mleka je 1 milijon belih krvnih celic. Adaptirano mleko vsebuje okoli 50 sestavin, v materinem mleku pa je kar 300 različnih sestavin. Vsebuje prehranske komponente in zaščitne komponente, ki varujejo otroka, hormone za razvoj, encime, ki mu pomagajo pri razgradnji hrane, beljakovine, maščobe, vodotopne vitamini, minerale in številne druge izjemno pomembne sestavine. Pri dojenju se recimo absorbira 50 % železa iz materinega mleka, medtem ko ga iz adaptiranega lahko dojenček prejme le 7 %. Materino mleko spreminja aromo glede na hrano, ki jo zaužije mama, otrok preko tega okuša bolj raznovrstno in se pripravlja na sprejemanje različnih okusov.
Materino mleko se lahko uporablja za lajšanje marsikatere tegobe. Je sterilno in ga zato marsikdaj uporabimo ob raznih vnetjih pri dojenčku, na očeh, na koži.
Prednosti dojenja
Prednosti dojenja so zares številne in potekajo na več nivojih. Gre za zdravstvene, protiinfektivne, prehranske, razvojne, psihološke, socialne, ekonomske, ekološke (dojenje v primerjavi s proizvodnjo in uporabo formule, ekološko veliko manj obremenjuje okolje) prednosti.
Prednosti za otroka
Pri dojenju se vzpostavi nenadomestljivo sožitje mame in otroka. Otroku predstavlja center za varnost, h kateremu se vrača ob vsaki stresni situaciji. Zaradi tega občutka varnosti, otroci zrastejo v bolj stabilne osebe. Materino mleko predstavlja tudi otrokovo zaščito pred okužbami in ustreza otrokovemu razvoju – prilagaja se po urah, po dnevih, nato po tednih in je specifično za posameznega otroka. Po vsebini in količini je povsem prilagojeno otrokovim potrebam, otrok ga najlažje prebavlja in presnavlja. Dokazano je, da imajo dojeni otroci manj kroničnih obolenj (celiakija, diabetes, alergija, limfomi, rak …), so manj izpostavljeni sindromu nenadne smrti v zibki (na kar pozitivno vpliva dojenje in skupno spanje mame in otroka), dojenje podaljša dobo naravne imunosti proti mumpsu, ošpicam, otroški paralizi, vsebuje protitelesa za bolezni, ki jih je mamica že prebolela. Dojenje omogoča primernejši razvoj otrokovih možganov, dojenčku se razvija dotik in razvoj vseh ostalih čutil – dobi različne okuse iz maminega mleka, mamico voha, jo čuti, in tako je na številnih področjih kognitivni razvoj otroka vzpodbujen. Materino mleko vsebuje drugačne maščobne kisline, kot jih ima adaptirano mleko in le-te stimulirajo razvoj možganov. Menjavanje različnih položajev pri dojenju pa vpliva na koordinacijo otrokovega telesa. Ustna votlina se pri dojenju razvija drugače kot pri uporabi cucljev in dud. Aktivirajo se druge mišice, ki vplivajo na pravilno izraščanje zob in tudi pravilno požiranje, razvije se manj nepravilnih ugrizov, vpliva pa tudi na izgovorjavo.
Prednosti za mamo
Zdajšnje raziskave se usmerjajo tudi na številne prednosti, ki jih z dojenjem pridobi mamica. Takoj po porodu se z dojenjem krči maternica, z dojenjem se zmanjša stresna reakcija na materinstvo takoj po porodu, ima pozitiven učinek na socialno vedenje, mamica hitreje izgublja maščevje, ki ga je nabrala v času nosečnosti. Ugotovili so tudi, da imajo matere, ki so dojile, manj karcinoma dojk in ovarijev (obratno sorazmerno z meseci dojenja), kasneje v življenju manj metabolnega sindroma, diabetesa tipa 2, osteoporoze in manj tveganja za kardiovaskularna obolenja.
Iz ekonomskega vidika je pa to tudi najcenejši način prehranjevanja.
