Ko zajtrk postane darilo, granola pa zgodba o ustvarjalnosti, lokalnosti in pogumu, da delaš drugače – takrat nastane Fruštek. Za znamko, ki danes riše nasmehe na zaspane obraze, stoji Anja Logar, ki je že na začetku zavestno ubrala svojo pot in namesto masovne proizvodnje izbrala butičnost, kakovost in osebni pristop.
S konceptom darilnih granol je orala ledino na slovenskem trgu in dokazala, da lahko tudi zajtrk postane premišljeno, zdravo in estetsko darilo. Danes Fruštek sodeluje z uglednimi podjetji, butičnimi nastanitvami in trgovinami, ki cenijo zgodbo, ki stoji za izdelkom.
Intervju: Mateja P. Kristanič
Kako se je rodila ideja za Fruštek in kaj vas je motiviralo, da ste začeli z izdelavo granole? Koliko je že od tega?
Zgodba se je začela, ko v trgovinah nisem našla granole brez odvečnega sladkorja in sem jo zato ustvarila kar sama. Osnovna ideja je bila, da bi granolo, kot sem si jo pripravljala v domači kuhinji, ponudila tudi širši množici.
Prvi poskusni zajčki so bili domači in prijatelji, ki so bili tako navdušeni, da sem praktično čez noč odprla garažno proizvodnjo, da sem lahko izvedla vsa naročila. Začeli smo v letu 2014 in takrat postali prva slovenska znamka, ki je ponujala granolo, kot bi si jo spekli doma.
Kakšen je bil vaš osebni odnos do zajtrka in zdrave prehrane, preden ste začeli s projektom?
Mislim, da je ravno tukaj bil izvor ideje za Fruštek. Skupni zajtrki so bili v naši družini stalnica in brez zajtrka nihče ni šel od doma. Zdrava prehrana me je začela zanimati nekoliko kasneje, ko sem se preselila na svoje. Zelo rada sem preizkušala nove recepte in eksperimentirala na 1001 način. Od nekdaj je bila moj vzor teta s svojimi „breakfast bowls“, ki je bila svetlobna leta pred današnjimi trendi. Ljubezen do kosmičev in granole zagotovo izvira od takrat.
Fruštek je znan po tem, da ne vsebuje dodanega belega sladkorja in uporablja le naravna sladila – med, agavin sirup ali sadni sok. Zakaj je to za vas tako pomembno?
Granolo, ki ne bi bila polna sladkorja, je bila na začetku moje poslovne poti skoraj nemogoče najti. Obstajali so navadni kosmiči in muesliji, vse ostalo je bilo tako predelano, da ni bilo več sledu o polnovrednem živilu.
Danes, ko se sladkorju praktično več ne moremo izogniti nikjer, dobiva naša osnovna vizija še večjo željo po manj sladkih rešitvah. Poleg prvotno uporabljenega medu, smo dodali še različice z agavinim sirupom in jabolčnim sokom. Marsikdo bo rekel, da je tudi to sladkor, kar drži, ga je pa količinsko bistveno manj. Naše granole imajo nekje med 8-12 g sladkorja na 100 g. Čokolino, za primerjavo, ga ima 34 g na 100 g.
Pomembno se mi zdi, da kot potrošniki beremo deklaracije in da razumemo, da je manj včasih več. Enostavne, nepredelane sestavine in čim krajše deklaracije so tisto, kar bi morali vsi zasledovati.
Kako bi opisali filozofijo, ki stoji za sloganom: „Ko zajtrk postane navada?“
Za zajtrk, ki je najpomembnejši obrok dneva, nam v jutranjem hitenju pogosto zmanjka časa. Najraje ga kompenziramo zgolj s kavo in po možnosti še s cigareto, s čimer potešimo prvo jutranjo lakoto, za telo pa takšna praksa dolgoročno nikakor ni vzdržna. Sama sem zajtrke od nekdaj oboževala in zdelo se mi je pomembno, da to preko produkta skušam približati tudi drugim.
Moja osnovna želja je bila, da ponudimo nekaj tako okusnega in polnovrednega, da ne bo več izgovorov, da ne bi zajtrkovali. Domača granola z mlekom ali jogurtom je hitra in polnovredna rešitev, okusov pa toliko, da se zagotovo najde kombinacija za vsak okus.
Če ti je zjutraj odveč vstati 15 minut prej, da si v miru pripraviš in poješ zajtrk, lahko to storiš že večer prej. Namočeni kosmiči (overnight oats) so odlična izbira, in če ne gre drugače, jih lahko poješ tudi v kopalnici med jutranjo rutino.
Kakšen vpliv mislite oz. upate, da ima Fruštek na vsakdanje prehranjevalne navade ljudi?
V teh letih, odkar izdelujemo granolo, smo pridobili številne zveste zajtrkovalce, zato iskreno upam, da smo trend preskakovanja zajtrka vsaj malo omilili. Od strank velikokrat slišim, da jih je presenetilo, kako ne-sladki so naši kosmiči, ampak da jih ravno to navdušuje. Najbolj pa sem vesela, ko dobimo feedback od neznancev, da njihov otrok je samo naše kosmiče. Pomembno se mi zdi, da zdrave prehranjevalne navade približamo otrokom, pa tudi rutina skupnih zajtrkov je v tem hitrem svetu pomemben element za stabilnost.
Kako poteka proces ustvarjanja novih okusov (npr. potica, gibanica, ajdovi žganci …) in kaj vas vodi pri izbiri sestavin? Se v proces vključujejo tudi tradicionalni spomini ali zgodbe iz vaše družine?
Ustvarjanje novih okusov spada med najbolj kreativne delovne procese in zaradi tega tudi moje najljubše. Običajno si zamislim osnovno sestavino (recimo malina ali čokolada), okoli katere napletem ostale. Podobno je zlaganju lego kock, dodajaš in odvzemaš večje in manjše koščke, dokler nisi zadovoljen s celoto.
Pri tradicionalnih slovenskih okusih sem poskusila predvsem poustvariti sladico, ki bi ohranila izvorne sestavine, hkrati pa bi bila še polnovredna, da bi jo lahko brez slabe vesti jedli za zajtrk.
Moja babi je bila mojstrica vseh vrst potic, tort in drugih slaščic. Moji najzgodnješi spomini segajo v njeno kuhinjo, kadar je pekla, listanje njenih kuharskih knjig in lizanje metlic, s katerimi je stepala kreme za torte. Pri kreiranju novih okusov velikokrat razmišljam, kako bi se tega lotila ona, da bi dobila ne zgolj dovolj dober, ampak odličen približek.
Ali imate najljubši okus granole, ki vam osebno največ pomeni? Zakaj?
Pravzaprav ne. Verjamete ali ne, ampak po vseh teh letih tudi sama še vedno rada jem Fruštek. Poleti imam raje sadne, ki jih kombiniram z domačimi jogurti, pozimi pa bolj začinjene in čokoladne, ki si jih velikokrat pokuham v kašo – včasih z mlekom, včasih samo na vodi. Granolo uporabljam tudi pri peki slaščic, sploh za kakšne posipe. Granola “čokoladni medenjak” v receptu za bananin kruh je še vedno ena izmed mojih najljubših pogruntavščin, preprosta in tako dobra. (Recept lahko najdete tukaj).
Mogoče je ravno ta okus tisti, ki se ga vsako leto znova veselim, ker je sezonski in pride na police šele jeseni. Lani poleti smo na enak način naredili okus “preprosto mango”, ki se vrača tudi letošnjo pomlad in ga že komaj čakam. Omejene serije imajo nek svoj čar in jih zato zelo rada ustvarjam.
Kaj vas vsak dan najbolj razveseli, ko razmišljate o tem, kar počnete s Fruštkom?
Kar nekaj let nazaj, precej preden sem uresničila idejo Fruštka, sem si na pisalno mizo nalepila listek z napisom: “Idealna služba ne obstaja, ustvariti si jo moramo sami”. Ne vem, ali se v tem skriva moč manifestacije, ampak nekaj let kasneje sem spoznala, da sem naredila točno to. Ustvarila sem si sanjsko službo, v kateri sem združila vse, kar imam rada – kulinariko, kreativnost, podjetništvo in timsko delo. Med vsako idejo in realizacijo stoji nešteto izzivov, ampak ravno ta proces je vedno dinamičen, kreativen in nikoli dolgočasen. In ko imaš enkrat produkt v svojih rokah, je zadovoljstvo neskončno.
Tega nikoli ne bi mogla doseči brez svojega tima, zato sem vsak dan hvaležna za svoje punce, ki s svojim pridnostjo, zagnanostjo in srčnostjo držijo tri vogale podjetja. Z njimi so vsakodnevni izzivi in tegobe neprimerno lažje rešljivi, saj vedno rečejo: „Bomo že, saj imaš nas.“
Nikoli si nisem želela postati drugi Kellog’s, Fruštek že od nekdaj dojemam kot »craft« izdelek.
Fruštek je pogosto darilo – tako osebno kot poslovno. Kako ste razvili idejo o darilnih paketih in kako so jih sprejeli kupci?
Že na samem začetku sem vedela, da ne bo dovolj, da ima produkt samo dobro vsebino – tudi embalaža mora biti lepa, saj vsi kupujemo z očmi. S konceptom kosmičev za darilo sem takrat orala ledino, ampak mi je ravno zato predstavljala čisto poseben izziv.
Naš prvi darilni paket je bil tako poskusni paket vseh granol, ki smo jih tedaj imeli v svoji ponudbi. Zamislila sem si darilno škatlico, ki lepo deluje kot samostojno darilo, in ga imenovala “za 5 popolnih juter”. Stranke so izjemno hitro zapopadle idejo, da lahko podarijo zdrav zajtrk namesto bomboniere, zato smo z leti ponudbo še razširili.
Tudi dejstvo, da že nekaj let sodelujemo z Mladinsko knjigo, trgovinami 1001 dar in številnimi drugimi podjetji, ki vključujejo naše izdelke v svoj darilni program, dokazuje, da so jih kupci odlično sprejeli. Prav tako so med našimi naročniki velika in ugledna podjetja, kar me še posebej veseli. Z izborom uporabnih in zdravih daril zaposlenim in poslovnim partnerjem sporočajo, da jim je mar za njihovo dobro počutje in da niso zgolj številke.
Kako pomembna je za vas povezava s slovenskim ustvarjalnim okoljem in podpora lokalnim dobaviteljem?
Izjemno. Že na samem začetku sem se bolj uvrščala k ustvarjalcem kot k živilski panogi, ker se mi je zdelo, da bomo ravno s to butičnostjo lahko izstopili iz povprečja. Nikoli si nisem želela postati drugi Kellog’s, Fruštek že od nekdaj dojemam kot »craft« izdelek. Podobno zgodbo srečujemo v pivovarstvu, proizvodnji gina ali čokolade, kjer so se butične proizvodnje postavile ob bok velikim in kupce nagovarjajo z svojo majhno, pristnejšo zgodbo.
Fruštek bi v tujini imenovali »artisan granola«, kar bi bilo po naše »obrtniška granola«. Poenostavljeno to pomeni, da so narejeni v manjših serijah, ročno izdelani iz bolj kakovostnih, pogosto lokalnih sestavin in z več poudarka na recepturi in okusu kot je to pri masovni proizvodnji.
Zato se že od samega začetka povezujemo s tistimi, ki delijo našo vizijo, od manjših trgovin z domačo in zdravo prehrano, butičnih nastanitev, ki ponujajo našo granolo za zajtrke, pogosto pa se udeležujemo tudi sejmov, kjer se predstavljajo izdelki slovenskih ustvarjalcev. Pomembno se mi zdi, da obstaja alternativa in da imajo kupci vedno možnost izbrati in kupiti izdelek, ki je nastal s slovenskimi rokami, sploh ob poplavi cenenih izdelkov iz uvoza.
S čim se v tem trenutku najbolj ukvarjate: širjenje ponudbe, novi okusi, sodelovanja, dogodki…?
V tem trenutku testiramo nekaj čisto novega in zelo drugačnega tudi za nas, zato je fokus trenutno na razvoju novih okusov.
Istočasno krepimo mrežo poslovnih partnerjev, s poudarkom na butičnih nastanitvah, podjetjih, ki imajo rada malce drugačna poslovna darila in na iskanju prodajnih mest, ki delijo našo vizijo. V letošnjem letu želimo internacionalizirati spletno trgovino, da bodo naši izdelki lažje dostopni tudi kupcem izven Slovenije.
Fruštek ostaja znamka, ki riše nasmehe na zaspane obraze.
