V sodobnem, tehnološko zelo naprednem svetu, sta proizvodna oprema, kot tudi sam proces, vedno bolj celovita. Količina dela, ki naj ga opravi zaposleni, stalno narašča, kar pa žal povišuje tudi tveganje za poškodbe pri delu. Razvoj Industrijske avtomatizacije k sreči odločilno pripomore k izboljšanju varnostnih pogojev. Hkrati se povišuje tudi donosnost.
Hiter ritem dela je po drugi strani pogosto razlog, da delodajalci ne posvečajo dovolj pozornosti varnemu delu in ergonomskim potrebam svojih zaposlenih. Za najbolj tveganega v procesu proizvodnje, se je izkazalo delo, ki ga zaposleni opravljajo v neposredni bližini delovnih strojev, sploh kadar gre za vzdrževalna dela. Skupina, najbolj izpostavljena in podvržena poškodbam na delovnem mestu so električarji, delovodje, merilo jemalci ter zaposleni, ki preverjajo primernost opreme. Med najnevarnejša dela sodi varjenje, sestavljanje, rezanje ter poliranje.
Pri industrijski avtomatizaciji gre zagotovo za primerno rešitev, kadar želimo razbremeniti zaposlene pri nevarnih in monotonih delih. Nedavna študija Deloitte and the Manufactoring Institute je pokazala, da je več kot 115,500 produktnih operaterjev in 17,000 delavcev iz skladišč, beležilo izostanke na delovnem mestu zaradi nesreč na delu. To ni imelo le posledic na njihovo zdravstveno stanje, temveč je s seboj prineslo posredne in neposredne stroške. Nastali posredni stroški so po podatkih raziskave kar dvajsetkrat višji od neposrednih.
Vpeljevanje kolaborativnih robotov (kobotov) v proizvodnih podjetjih, kjer lahko tako rekoč z ramo ob rami delajo z zaposlenimi, je v porastu, brez da bi človeško delovno silo izpostavili tveganju za poškodbe. Koboti lahko svoje delo opravljajo z enako hitrostjo kot zaposleni, hkrati pa lahko dvigujejo približno enako težko breme, kot ga lahko ljudje. Dodatno prednost predstavlja dejstvo, da lahko več zaposlenih obdrži svoja delovna mesta in to v obratih, ki so bili doslej dosegljivi zgolj težkim industrijskim robotom ali kompleksni produktni opremi.
Sleherni zaposleni lahko programira kolaborativnega robota, ko zaključi z on line treningom. Ta traja le 87 minut. Medtem, ko lahko tradicionalne industrijske robote programirajo zgolj inženirji, oziroma strokovnjaki s tega področja, so koboti zasnovani tako, da je njihovo programiranje povsem preprosto. Programirati jih je mogoče preko »human machine interface« (HMI), zelo poznano okolje vsakomur, ki se znajde s pametnim telefonom.
“Naše študije dokazujejo, da je sodelovanje med roboti in ljudmi kar 85% učinkovitejše pri proizvodnji, kot kadar delajo vsak zase,“ pove Slavoj Musílek, direktor Universal Robots za osrednjo in vzhodno Evropo, Rusijo in združenje neodvisnih držav. Pri uporabi kobotov se stroški hitro povrnejo, saj so zaposleni nemudoma razbremenjeni ponavljajočih se nalog, tako da se lahko posvetijo nalogam, ki zahtevajo višjo produktivnost in intelektualni vložek. Povišana produktivnost zaposlenih v kombinaciji z varnim delom, ki ga zagotavlja uporaba kobotov, lahko močno zmanjša vzroke za običajne poškodbe pri delu, po nekaterih ocenah celo za 72%.
Zahteve po produktivnosti na trgu dela nenehno naraščajo, prav tako se višajo zahteve po varnosti pri delu. Vse to kaže v prid porastu uporabe kolaborativnih robotov – kobotov, ki bodo v prihodnosti postali nenadomestljivi tudi zato, ker bo na trgu zmeraj manj usposobljene delovne sile in to povsod, ne le v proizvodnih podjetjih.
