Se še spominjate otroštva in babice, ki je z bolečinami v sklepih napovedovala nevihto?
Danes o poslabšanju počutja ob nenadnih vremenskih spremembah poroča mnogo več ljudi in meteoropatijo bi lahko poimenovali kar bolezen sodobnega časa. Dokazano je namreč, da vreme dejansko vpliva na naše psihofizično počutje. Preberite, zakaj in kako!
Najbolj ogrožene ženske v srednjih letih
Meteoropatija z uradno medicino sicer še ni našla skupnega jezika, je pa zato podkrepljena s številnimi dokazi. Opredeljuje se kot skupina simptomov in reakcij, ki se lahko pojavljajo ob večjih vremenskih spremembah, kot so denimo nenadne temperaturne in spremembe zračnega tlaku, nenadna porast relativne vlažnosti zraka, močnejši veter ipd. Meteoropatija je sicer pretežno dedna značilnost, čeprav so med najbolj ogroženimi ženske v srednjih letih. Če gre verjeti izvedenim raziskavam, pa naj bi meteoropati, torej osebe, katerih splošno počutje ali bolezensko stanje se ob vremenskih spremembah poslabša, predstavljali skoraj polovico prebivalstva srednje Evrope, del katere je tudi Slovenija. Da vreme vpliva na človeški organizem, je znano že od pradavnine, danes pa so ljudje zaradi modernega načina življenja, s katerim sovpada tudi več stresa, še bolj dovzetni za vremenske spremembe. Kateri vremenski pojavi imajo največji vpliv na naše zdravje, je odvisno od stanja posamičnega organizma. Sicer pa so najbolj dovzetni za vreme kronični bolniki, ki v odvisnosti od osnovnega obolenja na meteorološke spremembe reagirajo z bolj ali manj izraženimi tegobami. Najbolj ‘nevarne’ so nenadne vremenske spremembe, saj se telo v tako kratkem času nanje ne more pripraviti in adaptirati. Ta adaptacija namreč traja približno dva do tri dni.
Pred nevihto
Ob vsaki meteorološki spremembi se v atmosferi ustvarjajo elektromagnetni impulzi, ki brez izjeme vplivajo na človeški organizem in ga prisilijo, da se odzove, reagira in prilagodi vremenskemu pojavu. Na ta način elektromagnetno valovanje, hitre temperaturne spremembe (ekstremno nizke ali visoke temperature), zračni tlak in vlažnost zraka bremenijo organizem. Ljudje pa smo dejansko električna bitja, ki vpijamo pa tudi oddajamo električno energijo iz atmosfere in predmetov, ki nas obkrožajo. Atmosfera, naelektrena z negativnimi ioni, dobro deluje na naš organizem, medtem pa negativni ioni slabo vplivajo na naše počutje. Od tod torej tudi razlaga, zakaj ljudje pred nevihto pogosto poročajo o bolečinah. Pred tem vremenskim pojavom se zrak namreč nenadoma napolni s pozitivnimi ioni, na kar so še posebej občutljive osebe, ki bolehajo za astmo in bronhitisom pa tudi srčni bolniki. Po dežju pa je atmosfera napolnjena z negativnimi ioni, zato se takrat počutimo dobro. Naš organizem začne sicer na vremensko spremembo reagirati že prej, in sicer 4 do 48 ur pred novim vremenskim pojavom. Določeni strokovnjaki pa so prepričani, da zaradi sodobnega načina življenja, ki večino časa poteka v zaprtih prostorih, pogosto hlajenih ali ogrevanih z umetno klimo, se človeški organizem več ni zmožen popolnoma spopadati in se prilagajati nenadnim vremenskim spremembam. Slednje pa potrjujejo tudi raziskave, rezultati katerih so pokazali, da med osebami, ki svoje delo opravljajo v naravi, meteoropatov ni.
Vremenski pojav vs. vrsta bolečine
Bolečine v kosteh najbolj pogosto občutimo, ko iz toplega in suhega vremena prehajamo v hladno in vlažno. Padec atmosferskega tlaku namreč povzroča širjenje tekočine in zraka tudi znotraj globljih ovojnic, kar povečuje bolečine pri osebah z revmatskimi obolenji. Glavobole pa povzročajo hitre vremenske spremembe in velike razlike med minimalno in maksimalno temperaturo, prihajajoča fronta, nenadno menjavanje visokega in nizkega zračnega pritiska in močnejši hladni veter. Migrene lahko sicer povzročata tako nizki kot visok tlak, še posebej če slednji hitro narašča. Njihov nastanek pa se povezuje tudi z vlago, vetrom in nenadnimi spremembami v okviru enega ali dveh dni.
Pozitiven vpliv anticiklonov
Polja nizkega zračnega pritiska, tako imenovani cikloni, so kompleksni sistemi, vreme, ki ga prinašajo, pa je odvisno od količine vlage, njihovega horizontalnega in vertikalnega razvoja pa tudi od letnega časa, v katerem se pojavijo. Spremlja jih večja oblačnost, padavine, pozimi pa izza tople fronte prinašajo tudi meglo in roso. Vremenski pojavi, ki spremljajo ciklone, pogosto vplivajo na poslabšanje bolezenskega stanja pri večjem številu ljudi. Polje visokega zračnega pritiska, tako imenovani anticikloni, pa so bolj stabilni, kar pomeni, da jih ne spremljajo nenadne vremenske spremembe in posledično bolje delujejo na človeški organizem. Anticikloni lahko sicer negativno vplivajo na počutje, če zračni tlak hitro narašča. Poleti lahko privedejo to tega, da višje temperature trajajo dlje, pozimi, zaradi jasnega vremena, pa lahko povzročijo dalj časa trajajoče nizke temperature. Če je v zraku vlaga, se lahko pojavi tudi dalj časa trajajoča megla. Sicer pa ima tudi vlaga vpliv na naše počutje. Človeški organizem se namreč hladi tako, da se skozi znoj osvobaja del tekočine. Ko je zrak zasičen z vodno paro pa je ta proces počasnejši in zato imamo občutek, da je zunaj topleje, kakor kažejo termometri. Če je zunaj hladno in piha veter pa se z našim občutenjem temperature dogaja ravno obratno.
Vpliv vremena na psiho
Dokazano je, da lahko topel veter povzroča psihoze. To se dogaja ljudem z zmanjšano adaptacijo na zunanje spremembe atmosferskih dejavnikov, kar se izraža s pojavom nekaterih simptomov. Vdor toplega in vražnega zraka z močnejšim južnim vetrom povzroča nastanek notranjega nemira in poveča agresivnost. Tovrstni moteči dejavniki namreč dražijo vegetativne centre, kar povzroča povečan krvni pritisk, napetost v mišicah, povečanje refleksnih aktivnosti in razdražljivost. Tako se lahko poslabša stanje osnovnega obolenja. Ugotovljeno je bilo tudi poslabšanje bolezenskih stanj ob prehodu iz hladne in vlažne atmosfere na hladno in suho. S prihodom fronte, ki jo spremljata močnejši južni in jugovzhodni veter, lahko poleg razdražljivosti in spreminjajočega se razpoloženja opazimo tudi težave s koncentracijo. Dodatna pozornost pa je ob nizkem pritisku, povečani oblačnosti in rahlem dežju potrebna tudi v prometu, saj ti vremenski pojavi povečajo občutek zaspanosti.
Spomladanska utrujenost
Zakaj se po mrzli zimi počutimo utrujene? V zimskem času telo pospeši svoje aktivnosti, kar pomeni, da izloča več urina, v krvi pa naraste raven sladkorja, kalcija, fosfata, natrija in magnezija pa tudi krvni pritisk. Znano pa je, da visok krvni tlak obremenjuje srce in vpliva na nastanek krvnih strdkov. Zaradi tega za osebe z visokim pritiskom tveganje za srčno ali možgansko kap naraste v hladnem delu leta. Spomladi, ko nam je vreme bolj naklonjeno, pa je organizem izčrpan in osebe, bolj dovzetne za vremenske spremembe, se lahko posledično počutijo bolj utrujene. Sicer pa je najbolj idealno vreme za človeški organizem tako, ki ga spremljalo zmerne temperature in manjša stopnja vlage v zraku.
Kako se ‘zaščititi’ pred vplivom slabega vremena?
Potrudite se, da čim več časa preživite na prostem. Vpliv nenadnih vremenskih sprememb lahko ublažite tudi z redno telesno aktivnostjo, ki je priporočljiva tako v naravi kot zaprtih prostorih. Organizmu je treba zagotoviti dovolj spanja in počitka tudi tekom dneva. Kronični bolniki in meteoropati bi obvezno morali spremljati biometerološko napoved in se obnašati v skladu z navodili strokovnjakov..
Simptome, ki se pojavljajo ob nenadnih vremenskih spremembah, blažite z naravnimi sredstvi. Za utrujenost in glavobol je najboljša izbira melisin čaj z medom, sicer pa lahko ti dve tegobi odpravite tudi z masiranjem čela, senc in vrata z majaronovim ali melisinim oljem. V boj proti nespečnosti se podajte s kamiličnim, lipovim, baldrijanovim ali encijanovim čajem. Za bistre misli pa je najbolje poduhati robček, na katerega ste pokapljali nekaj kapljic sivkinega olja.
Če vremenske spremembe zelo močno in pogosto vplivajo na vaše počutje, se napotite k zdravniku.
TUKAJ preverite še, kako lahko sami izboljšate razpoloženje v temnih, hladnih dneh.
MORDA BI VAS ZANIMALO TUDI …
