O menopavzi se v zadnjih letih govori vedno več. Veliko manj pozornosti pa namenjamo obdobju pred njo – perimenopavzi. Gre za naraven prehod v življenju ženske, ki lahko traja več let, a ga mnoge prepoznajo šele, ko se simptomi že močno izrazijo.
Perimenopavza je namreč čas postopnega hormonskega preoblikovanja telesa, ki se običajno začne v srednjih štiridesetih, pri nekaterih ženskah pa že v poznih tridesetih. Traja lahko približno štiri leta, pri nekaterih tudi dlje, in se zaključi z menopavzo – zadnjo naravno menstruacijo, ki jo kot takšno potrdimo, ko menstruacije ni več 12 zaporednih mesecev.
Ko ciklus ni več predvidljiv
Prvi znak, ki ga večina žensk opazi, je sprememba menstrualnega ciklusa. Cikel, ki je bil morda desetletja zelo reden, postane krajši ali daljši, krvavitve so lahko močnejše ali pa se pojavijo vmesne krvavitve.
Vzrok je postopno slabljenje delovanja jajčnikov. Z zmanjševanjem števila jajčec se zmanjšuje tudi proizvodnja ženskih spolnih hormonov – predvsem estrogena in progesterona. Hormonsko ravnovesje se začne spreminjati, ravni hormonov pa pogosto nihajo iz meseca v mesec.
Estrogen pri tem ne vpliva le na reproduktivni sistem. Ima pomembno vlogo tudi pri delovanju možganov, srčno-žilnega sistema, kosti, kože in čustvenega ravnovesja. Ko začne njegova raven nihati in postopoma upadati, se spremembe lahko pokažejo na zelo različnih področjih.
Simptomi, ki jih pogosto ne povezujemo s hormoni
Ko pomislimo na menopavzo, večina najprej pomisli na vročinske oblive. V resnici pa je spekter simptomov perimenopavze precej širši.
Med pogostejšimi so:
- vročinski oblivi in nočno znojenje,
- motnje spanja,
- nihanje razpoloženja,
- razdražljivost ali tesnoba,
- težave s koncentracijo,
- zmanjšan libido,
- suhost nožnice,
- pogostejša potreba po uriniranju.
Perimenopavza je lahko psihološko zahtevno obdobje.
Veliko žensk opazi tudi spremembe telesne sestave. Telesna teža se lahko poveča, maščoba pa se začne pogosteje nalagati v predelu trebuha.
Simptomi se pojavljajo zelo različno – nekatere ženske imajo le blage spremembe ciklusa, druge pa občutijo več telesnih in čustvenih sprememb hkrati.
Hormoni vplivajo tudi na razpoloženje
Perimenopavza je lahko tudi psihološko zahtevno obdobje. Hormonska nihanja vplivajo na nevrotransmiterje v možganih, zato se lahko pojavijo večja čustvena občutljivost, tesnoba ali občutek notranjega nemira.
Nekatere ženske poročajo o:
- večji zaskrbljenosti,
- napetosti v telesu,
- slabšem spanju,
- občutku mentalne izčrpanosti.
Ker so ti simptomi podobni znakom drugih zdravstvenih stanj, jih pogosto ne povezujemo takoj s hormonskimi spremembami. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je ob izrazitejših težavah smiselno poiskati strokovni nasvet in preveriti, ali so povezane s perimenopavzo.
Prelomnica za zdravje v prihodnosti
Perimenopavza ni pomembna le zaradi trenutnega počutja. Gre tudi za obdobje, ki lahko vpliva na dolgoročno zdravje.
Z upadanjem estrogena se postopoma poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Pri ženskah se lahko začnejo pojavljati višji krvni tlak, spremembe ravni holesterola in več maščob v krvi.
Podobno pomembno je tudi zdravje kosti. Po menopavzi se izguba kostne mase pospeši, zato se poveča tveganje za osteoporozo. V prvih petih letih po menopavzi lahko ženske izgubijo do deset odstotkov kostne mase.
Kaj lahko naredimo že v perimenopavzi
Čeprav hormonskih sprememb ni mogoče ustaviti, lahko življenjski slog pomembno vpliva na počutje in dolgoročno zdravje.
Strokovnjaki priporočajo:
- uravnoteženo prehrano z veliko zelenjave, sadja in polnozrnatih živil;
- dovolj kakovostnih beljakovin in zdravih maščob;
- redno telesno aktivnost, zlasti vadbo za moč in aktivnosti z obremenitvijo;
- kakovosten spanec;
- obvladovanje stresa.
Nekatere ženske se odločijo tudi za dodatno podporo v obliki prehranskih dopolnil. Pri tem je pomembno, da izbirajo izdelke z jasno sestavo in strokovno podlago.
Slovensko podjetje Medex je denimo razvilo dopolnilo BeeHarmony™, ki združuje naravne sestavine za podporo ženskam v obdobju PMS in menopavze ter temelji na raziskovalnem delu njihove razvojne skupine.
Perimenopavza tako ni le konec rodne dobe, temveč tudi začetek novega življenjskega obdobja – takšnega, v katerem lahko z večjo skrbjo za zdravje postavimo temelje za vitalna leta, ki sledijo.
