O spremljanju na porodih, vadbi za nosečnice in kako se dobro pripraviti na porod, z Izidoro Vesenjak Dinevski
Z Izidoro se je pogovarjala: Mateja P. Kristanič
Izidora se je z jogo pričela ukvarjati že kot študentka, ko se je leta 1989 udeležila čisto prvega tečaja Joge v vsakdanjem življenju v Mariboru. Najprej čisto zase, za svoje dobro počutje.
Izrazite pozitivne učinke in dobre izkušnje joge je opazila tudi pri svojih porodih. Izkušnje telesnih in dihalnih vaj ter globoka sprostitev so olajšale in skrajšale rojevanje. Takrat se je pojavila prva ideja, da bi to znanje delila tudi z drugimi nosečnicami.
Po nekajletnem izobraževanju je Izidora pridobila mednarodni certifikat za učiteljico joge. Vrstil se je niz izobraževanj, povezanih z nosečnostjo, dojenjem, masažami, spremljanji na porod, sodelovanji na konferencah v Sloveniji in tujini. K svoji osnovni zdravstveni izobrazbi. je dodala še tečaj varne vadbe v nosečnosti pri Dariji Šćepanović, na sekciji za fizioterapijo, jogo za otroke, obsežna UNICEF in IBCLC izobraževanja za spodbujanje dojenja, konference z eno izmed najbolj znanih babic in doul Ina May Gasking (avtorica knjige: Modrost rojevanja).
Kdaj ste prvič bili v vlogi spremljevalke na porodu in kako ste sploh postali doula?
»Pred desetimi leti je v Maribor prišla svetovno znana doula, Anna Verwaal, Nizozemka, ki živi v Ameriki. Takrat sem začutila, kakor da me je nekdo požgečkal. Poklica doule v Sloveniji dotlej še nismo poznali in s prihodom Anne, so se zgodili prvi premiki. Ko sem se vračala domov iz njenega seminarja, sem si zaželela, da bi rada bila prisotna še na vsaj enem porodu v življenju.
Par tednov za tem, je sledil klic. Poklical me je partner nosečnice, in me vprašal, če bi šla z njegovo partnerko na porod, saj sam drugič več ne bi želel biti prisoten. Vabilo sem z veseljem sprejela. In tako se je pričelo …
Ta mamica ima danes pet otrok. Pri prvem otroku se še nisva poznali, v drugi nosečnosti je pričela hoditi k meni na vadbo za nosečnice, pri tretjem porodu je dejala, da sedaj že zna roditi, pred četrtim pa je ponovno izrazila željo po moji prisotnosti. Citiram njene besede, pred tem, četrtim porodom: »Sedaj vem, da mi tvoja prisotnost pri porodu vliva moč, zaupanje in daje prepotrebno energijo.« In tako sem prisostvovala še njenemu četrtemu in petemu porodu.«
Kaj lahko pri porodu, doula ali porodna spremljevalka doprinese več, kakor partner?
»Nobenega dvoma ni, da babice v porodnišnici odlično opravijo svoje delo, a imeti nekoga ob sebi, ki ga poznaš od prej, s katerim si osebno povezan, je velika dodana vrednost.
Kot spremljevalki se mi zdi poseben privilegij, da sem lahko prisotna v teh intimnih trenutkih rojevanja. Sploh, če si moje prisotnosti želita oba bodoča starša. Do neke mere partner žensko lahko zelo dobro podpira in sicer na njegov znani moški način: navija zanjo, pogosto zelo po moško, strastno in glasno – kar pa ni dovolj. Ženske med porodom pademo v neko drugo dimenzijo. Potrebujemo prepuščanje, šepetanje, božanje … Tega pa v tistem hipu moški morda ne znajo dati. Ne morejo vedeti, česar sami niso nikoli občutili. Oče jim ni povedal svoje izkušnje, saj moških v preteklosti pri porodu ni bilo. Med moškimi ni ustnega izročila o rojevanju, izkušnje se ne predajajo iz generacije v generacijo. Očetje so v vlogi spremljevalca prisotni komaj v zadnjih 20-ih letih.
Podobno je pri ženski, ki gre roditi prvič. Tudi ona nima potrebnega znanja. Moja naloga je, slediti in polno podpreti žensko, ki rojeva. Vendar jaz pri porodu nimam nobenega priročnika ali nečesa, česar bi se držala. Se pa med porodom večkrat vprašam, kje ji lahko jaz najbolje pomagam. Tudi, če ima rojevajoča ženska nenavadne želje, ji prisluhnem, poskušava jih uresničiti – pomembno je, da je prav ona središče dogajanja. Tudi, če se porod konča z vakuumom, ali carskim rezom, je pomembno, da ji izkušnja ni bila travmatična, ampak ji ostane spomin, da je bilo narejeno vse kar je mogoče.
Na srečo so v porodnišnicah vedno bolj odprti, da ženski prisluhnejo. Včasih se pri določenih mišljenjih mora zamenjati cela generacija, da se spremembe udejanjijo. A na tem mestu gre razvoj v dobro smer: prisluhniti ženski, ji ustreči. Porodi so namreč danes zelo drugačni od porodov naših mam. Le-te so bile same, obravnavane so bile kot bolnice, brez pravih informacij o dogajanju v porodni sobi. Današnje mlade ženske pa so ozaveščene, večinoma gredo roditi poučene in informirane, kar vpliva na njihovo pripravljenost, sproščenost in opolnomočenost. Vsaka bodoča mamica si želi zdravega otroka in spoštljivo roditi, kar ji je v Sloveniji vedno bolj omogočeno.«
Ali je lahko doula tudi ženska, ki nima svojih otrok?
»Težko rečem. Sama sem imela dva naravna poroda. Včasih, ko mi katera ženska med porodom pokaže kje jo boli, točno vem, kje jo masirati, čutim moč in specifičnost te bolečine, zaradi svoje izkušnje poroda. Zdi se mi, da ji lahko odvzamem vsaj malo te intenzivnosti z dotikom, masažo, stiskanjem akupresurnih točk. In če tega nisi občutil, morda ne veš točno, kaj pomeni izraz »sila mi je« ali »noro pritiska navzdol« …«
Med porodi izvajate tudi medicinsko hipnozo. Povejte nam kaj več o tej metodi, ki je v Sloveniji še dokaj neznana.
»Pred tremi leti sem zaključila obsežno izobraževanje medicinske hipnoze za zdravstvene delavce, ki ga je izvajal dr. Pajntar v Kranju. Prav on je daljnega leta 1970 v kranjski porodnišnici pod medicinsko hipnozo vodil več sto porodov.
Hipnoterapijo vključujem v svojo vadbo za nosečnice. Sicer je sama ne imenujem hipnoza, ker beseda v javnosti ni prav razumljena. Sama raje uporabljam izraz »vizualizacija«, ker vsebuje elemente sugestije in se lahko odlično uporabi med porodom, zmanjšuje občutek bolečine in preusmeri misli v nekaj pozitivnega. Že pri meditativnih vajah nosečnice naučim delujoče avtosugestije, da jo lahko v polnosti udejanjijo med porodom, seveda pa tudi v vsakdanjem življenju.«
Ali sta pri porodu istočasno lahko prisotna in partner in doula?
»Odvisno od porodnišnice. Vsaka ima svoja interna pravila. V Mariboru smo lahko v porodni sobi vsi trije, medtem, ko je npr. na Ptuju že drugače, se je potrebno predhodno dogovoriti, v Murski Soboti pa spremljevalke zaenkrat ne sprejmejo.«
Kakšno je vaše stališče o porodih doma?
»Če bi se porodi doma odvijali pod okriljem polne zdravstvene oskrbe, če bi bilo na primer organizirano, kot je le-to na Nizozemskem, ko je rešilni avto, vključno z zdravnikom na čakanju, da je na razpolago izkušena babica, potem bi zame to bila sprejemljiva možnost. Sicer pa ne. Rojevanje doma je lahko tvegano. Res je, da je ženska v domačem okolju, da se lahko bolj sprosti, da ji ni potrebno nikamor hoditi. Pogosto je namreč ravno pot do porodnišnice tista, ki zaradi spremembe okolja, ustavi popadke. Glavni hormon tvorjenja popadkov, oksitocin, je sramežljiv hormon in se zelo hitro umakne, kar povzroči, da tudi popadki med potjo v porodnišnico izzvenijo. Zagotovo ima rojevanje doma svoje prednosti, ampak le, če je poskrbljeno za varnost mamice in dojenčka.«
Stroškov za doulo v Sloveniji ne krije zdravstvena zavarovalnica. Kakšna je cena doule?
»Vsaka doula ima svojo postavko. Sama sem mnenja, da le-ta ne sme biti previsoka. Otroka imajo večinoma mladi ljudje, mlade družine, ki si običajno ne morejo privoščiti visokih zneskov. Cena se v Sloveniji giblje med 350 € do 800 €. Jaz sem se odločila za spodnjo mejo tega razpona, ker se s tem ne preživljam. Sicer se redko katera doula preživljala samo s tem delom, saj spremljanje zahteva 24 urno dežurstvo.«
Koliko sebe vložite v porod? Kako ste pa izčrpani po njem?
»Običajno potrebujem kar nekaj dni, da porod predelam, da ga ozavestim, osmislim, naredim analizo s seboj in tudi bodočo mamico oz. parom. Nekateri porodi ti dajo krila, veliko za misliti o krasnem prihodu na svet. Ko vidiš žensko neustrašno moč, kako zaupa naravni sili in se ji prepušča v ritmu popadkov, je vedno fascinantno. Videti in biti priča temu dogodku, je nepopisno lepo.
Nekateri porodi pa so maratonski. In ohranjanje pozitivne energije ob takšnih primerih ni preprosto, sploh pri zelo dolgih porodih.
Najtežje od vsega, pa je biti na razpolago 24 ur na dan, pred samim porodom. Pred rokom si namreč ves čas v pripravljenosti, to je kar izčrpljujoče. Ne sam porod, ampak čakanje, stalna dosegljivost, telefon na nočni omarici.«
Kaj doprinese vadba za nosečnice? Ali se razmerje kaj izboljšuje med naravnimi porodi in carskimi rezi, obstajajo kakšne statistike, raziskave?
»Na »mojih« nosečnicah, ki se jih je v teh letih nabralo več tisoč, trenutno sami izvajamo več raziskav, ki bodo rezultirale v najmanj dveh medicinskih znanstvenih doktoratih. Sodelujeta oba slovenska klinična centra in obe medicinski fakulteti, pa tudi Graška Medicinska univerza.
Dr. Lučovnik, porodničar iz UKC Ljubljana, je naredil analizo do sedaj objavljenih študij, katere ugotovitev je, da je joga izjemno dobrodejna v času nosečnosti. Pomembno je, da joga uči sproščanja, dihanja, ne samo fizične priprave. Pomembno je, da se je ženska pripravljena sprostiti, spustiti, saj narava gre svojo pot in ni možno imeti zavestnega nadzora nad tako intenzivnim dogajanjem. Nadzor namreč ustavi naravni tok. Porod je namreč kot plovba na reki: dokler je reka mirna, raft teče mirno in ga lahko nadzoruješ. Ko pa pride na brzice se je potrebno prepustiti. Ko ženska rojeva drugič, tretjič, to že ve, prvič pa še ne. Zato je potrebno zaupanje, zaupanje vase in v otroka in ljudi, ki so okoli nje. Če tega zaupanja ni, nastane težava. Za nezaupanje pa ni nobenega razloga. Statistike namreč kažejo, da vsaka peta ženska v Sloveniji konča porod s carskim rezom. Raziskave na nosečnicah, ki so obiskovale jogo pri meni, pa kažejo znatno znižanje deleža carskih rezov.«
Na koliko porodih ste že bili prisotni v vlogi doule?
»Bližam sem tromestni številki.«
Točno leto in pol je, odkar v centru mesta obstaja in diha Sončna vila. Odkod ime Sončna vila?
»Sonce je nekaj veličastnega: je svetloba, toplota, je vir življenja. Želela sem imeti prostor, kjer bi se lahko izvajala najboljša možna podpora v času nosečnosti, v času poroda, v času dojenja in v času še enega leta, ko je mama doma z otrokom, podpora materinstvu in mladi družinici. Sončna vila je zame prostor, kjer se naj dogajajo najbolj kvalitetne dejavnosti, v smislu podpore mladi družini.
Sončno vilo smo opremili v sodelovanju z umetniki, oblikovalci, slikarji in kiparji, da bi ustvarili energijsko podporo za vsakogar, ki jo obišče. Vključili smo tudi sonce, ki dobesedno sije v dvorani. Kako je to možno? To si morate priti ogledati!«
Katere aktivnosti vse izvajate v Sončni vili?
»Poleg aktivnosti in dejavnosti, ki jih izvajam sama, smo k sodelovanju povabili tudi kar nekaj strokovnjakov, fizioterapevtov, medicinskega kadra … Izvajamo tudi tečaj čuječnosti, ki ga vodi moj mož, Dejan Dinevski. Izvajamo vadbo joge za vse generacije, igralno razvojne urice za dojenčke, tečaj masaže dojenčke, ples, imamo predavanja, družinske večere. Izvajamo delavnice za bodoče starše, priprava nosečnice na porod, priprava partnerja na porod, imamo delavnico o dojenju … Vsak mesec se trudimo, da dodamo kak nov program. Zgodbe niso zaključene, venomer jih brusimo, da ostanejo res kvalitetne in dodajamo nove.«
Kako je korona spremenila način vloge doule in kako sedaj potekajo vaše aktivnosti v Sončni vili?
»Po 20 letih delovanja vadbe za nosečnice in delavnic za bodoče starše v živo, smo bili primorani naredit korak v on-line svet. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se sprijaznila z delovanjem na nekoliko bolj neoseben način. Je pa prinesla ta situacija nove izzive in smo sedaj ohranili delovanje na stari način, v živo in novi, preko spleta. Na ta način smo še vedno dosegljivi lokalno, dodatno pa lahko pokrivamo celo Slovenijo in še širše, saj se nam oglašajo slovenske nosečnice, ki so se preselile v tujino in nas zelo rade spremljajo online.
Spremljanje porodov se je v tem času nekoliko zmanjšalo in spremenilo. Ko se prične porod dogajati, grem k porodnici domov, kjer jo masiram, skupaj predihujeva popadke, narediva kakšno kopel, se sprehajava, gibava na žogi, počepava in ostaneva doma, do grande finala, do iztisa – ki pa se, tako kot je prav, zgodi v porodnišnici.«
