Svilogojstvo in svilarstvo sta zadnjih 600 let na ozemlju današnje Slovenije spadala med pomembnejše kmetijske in tekstilne panoge; na koncu 19. stoletja je bilo po nekaterih podatkih pri nas zavedenih okoli 20 milijonov dreves murv …

Te nenavadne oblike skrivnostnih živih spomenikov visoko razvitega svilogojstva še vedno lahko občudujemo po vsej Sloveniji, čeprav je svilogojstvo v 60. letih 20. stoletja zamrlo zaradi podcenjenega dela v proizvodnji azijske svile.

Besedilo za vibe247: Dr. Rebeka Lucijana Berčič (ISS_RLB)

 

V preteklih desetih letih smo v mednarodnih znanstveno-raziskovalnih projektih preostale stare murve v Sloveniji in na Madžarskem poiskali, jih označili, nasadili v genske banke oziroma kolekcije starih genotipov murv, jih gensko analizirali in predvsem preizkusili oz. dokazali, da z njihovimi listi lahko pridelamo superiorne svilene zapredke, primerne za pridelavo najkvalitetnejše surove svile ter posledično vrhunskega svilenega blaga oz. svilenih izdelkov.

V namen prikaza in razlage možnosti nove paradigme slovenskega (evropskega), popolnoma trajnostnega svilogojstva, s poudarkom na inovativnem mestnem svilogojstvu ter novem ustroju delovanja, opisanem v zasebnem standardu »Svila, proizvedena v Sloveniji«, smo v E2RD galeriji v centru mesta Maribor, pripravili razstavo.

Klasične« svilogojske sviloprejke vrste Bombyx mori spadajo med žuželke, zato niso vključene v shemo dobrobiti živali, prav tako so neinvazivne živalske vrste, ki so tekom 5000 letne udomačitve izgubile kakršnokoli sposobnost samostojnega preživetja v naravi.

Stanje v svetu danes

Danes ekološko in zdravstveno težko obvladljivo obsežno azijsko svilogojstvo ter svilarska tekstilna industrija, in na drugi strani vprašanje dostojne vrednosti človeškega dela ter naš slovenski, javni znanstveni prispevek k razvoju evropske znanosti in tehnologije, ki se v celoti vključuje v popolnoma brezogljičen, zelen program širšega razvoja v prihodnosti, spet omogočajo razcvet slovenskega in evropskega svilogojstva in svilarstva.

V Evropi je povezava prestižnega slovesa svile na račun izkoriščanja svilogojcev, svilogojk in okolja postala povsem nepomembna za napredek svilogojstva in svilarstva. Ključna za njun prihodnji razvoj so vprašanja ekologije in podnebja, vezana na svilo kot vsakdanji, najširše dostopen in vsestransko uporaben ekološki material, ki vsakemu omogoča boljšo kvaliteto bivanja. Bodisi preko svilenih tekstilij (ki v primerjavi z bombažnimi tekom proizvodnje porabijo 90 odstotkov manj vode), naravne kozmetike, farmacije, kot tudi osnovnih elementov nove arhitekturne paradigme prenove. Morda je še pomembnejši tudi širši vpliv, ki bi ga lahko imelo sodobno svilogojstvo in svilarstvo na nove socialne ter umetniške smeri, kulturo in navdihujočo filozofijo realno možnega, usklajenega načina življenja z naravo oziroma blagodejne estetske kulture so-bivanja z naravo v mestih in na podeželju.

Gosenice se v prostoru premikajo samo nekaj cm okoli samih sebe oz. ne pobegnejo in ne lezejo nikamor, tudi če so proste oziroma neomejene.
Udomačene sviloprejke tudi ne prenašajo nobene zoonoze ali druge človeku ali živalim nevarne bolezni.

Nov načrt

Zgodovinsko kruto izkušnjo preteklega slovenskega svilogojstva in svilarstva lahko ponovno uporabimo za nov načrt. Vabimo vas, da ga tudi na podlagi naših znanstvenih raziskav premislimo in naredimo skupaj.

Maribor bi lahko bil prvo evropsko mesto, ki ga izpelje v celoti, lahko bi postal zgled prijetnega, udobnega so-bivanja in navdihujoče umetniško upanje na pravično, vedro, svetlo in kot svila sijočo prihodnost.

Namen razstave

Na vse to se navezuje tudi tematika razstave ISS_RLB LABORATORIJ: SVILOGOJSTVO & SVILARSTVO. Namen razstave je praktično naravnana predstavitev znanja o pridelavi murv ter z njo povezanim svilogojstvom, s ciljem ponovne vpeljave trajnostnega svilogojstva in svilarstva v Sloveniji. Tematika, namen in cilj se preko poudarka na učinkovitem celokupnem ponoru CO2, ki ga predstavljata pridelava murv in reja sviloprejk, celovito vklapljajo v strategijo zelenega prehoda, prav tako pa preko možnosti medgeneracijsko solidarne vključitve ranljivejših skupin državljanov izboljšujejo družbeni socialni dogovor.

V okviru predstavitve morikulture (gojenja murv) sta namen in cilj prikaza različnih pridelovalnih praks izobrazba o pravilni in samostojni vzgoji dreves glede na potrebe oz. usmerjenost posameznega mestnega svilogojca, kmetijskega gospodarstva ali ljubitelja murv.

Predstavitev svilogojskih genotipov murv, sajenih v lonce.
Sveži listi slovenskih genotipov historičnih murv (hrana sviloprejk) bodo vsak dan (od ene male vrečke (1 l) do treh (50 l) vreč) dostavljeni iz nasada (kolekcije) murv na ISS RLB (izpostava Podplat) ter iz nasadov svilogojcev širom vse Slovenije.

Cilj je predstavitev praks

Namen in cilj izobraževanja o tehnologiji reje sviloprejk v obsegu svilogojstva kot dopolnilne kmetijske dejavnosti ali mestnega svilogojstva sta predstavitev in vpeljava različnih praks trajnostne, lokalno in slovenskemu okolju prilagojene tehnologije reje sviloprejk, ki svilogojcem omogoča konstantno pridelavo 90 % najkakovostnejših svilenih zapredkov (kar finančno opravičuje to dejavnost po evropskih standardih plačila dela).

Naravoslovno-umetniška razstava

Omenjeno tematiko vam bomo na naravoslovno-umetniški razstavi s končnim ciljem dvodimenzionalnega zapredanja sviloprejk (ploskega tkanja umetniških skulptur) natančno prikazali dr. Rebeka Lucijana Berčič, dr. vet. med., v imenu Inštituta za svilogojstvo in svilarstvo RLB, Maribor (ISS RLB) ter oblikovalka Bojana Kovačič Zemljič (E2RD); v E2RD galeriji na Gosposki ulici 34 v Mariboru.

Razstava v galeriji poteka ves junij 2022 in obsega predstavitev svilogojskih genotipov murv, sajenih v lonce, prikaz razvoja gosenic metuljev klasičnih svilogojskih hibridov sviloprejk od izleganja iz jajčec do končnega zapredanja v svilene zapredke ter ploskega tkanja umetniških skulptur, prav tako pa sprotnega natančnega fotografiranja ter snemanja za umetniške, izobraževalne ter znanstvene namene.

Voda, ki ostane pri odvijanju svilenih kokonov, se lahko uporabi v kozmetični industriji za ekstrakcijo sericina (svilnega proteina) ter ostanki za zalivanje, gnojenje ali kompostiranje.

V predstavitev proizvodnje nekaj takšnih izdelkov – svilenih plasti za dekorativne materiale, umetniške skulpture, svetila ter senčila iz naravnega dvodimenzionalnega tkanja v kombinaciji s klasično in sodobno klekljano svileno čipko, se bosta poleg vseh slovenskih svilogojcev, svilarjev in oblikovalke Bojane Kovačič Zemljič vključili tudi slovenski arhitektki, Teja Kovač Lozar in Manica Musil, ter umetniški tehnolog Primož Mihevc. Vsi skupaj bomo zaokrožili predstavitev zgodbe o lepoti, v kateri se poigravamo z nežno svetlobno prosojnostjo naravnega materiala svile.

Vključenost vseh slovenskih svilogojcev in svilarjev

Ker bi želeli konkreten, finančno vzdržen model svilogojstva in svilarstva opredeliti čim bolj objektivno, smo k njegovi predstavitvi povabili vse svilogojce in svilarje iz različnih eko in fito-geografskih regij Slovenije, ki bodo s svojimi pogledi spregovorili o izkušnjah, težavah in uspehih lastnega gojenja sviloprejk ter vam z veseljem odgovorili na vprašanja.

V novi slovenski paradigmi svilogojstva in svilarstva nihče od nas ni le anonimno, podcenjeno oziroma izkoriščano proizvodno orodje surove svile, ampak imamo vsi tudi možnost uporabe svilenih zapredkov in drugih stranskih oz. odpadnih produktov svilogojstva za nove lokalne tržne pridelke z visoko estetsko dodano vrednostjo, s čimer si osmišljamo delo tudi z vsakdanjo lepoto bivanja.

Gojenje gosenic sviloprejk poteka v higiensko popolnoma neoporečnih razmerah (potrebni so celo višji (vendar ne sterilni) standardi in posebna skrb za zdravstveno stanje sviloprejk), potekalo bo v steklenih posodah in na posebej za to priložnost izdelanih kopijah lesenih (estetskih, umetniških) historičnih stojal za rejo sviloprejk, primernih za ogled obiskovalcev.

Slovenski svilogojci in svilarji

  • Janez Škalič, največji slovenski svilogojec iz Sela na Goričkem (Pomurska regija)
  • Maja Botolin Vaupotič, svilogojka in svilarka iz Velike Nedelje (Podravska regija)
  • Majda Štampar, svilarka iz Ormoža (Podravska regija)
  • Marjeta Balažič, svilogojka iz Maribora (Podravska regija)
  • Marko Balažič, svilar iz Maribora (Podravska regija)
  • Janko Ivan Berčič ter Rebeka Lucijana Berčič, svilogojca in svilarja iz Maribora ter Rogaške Slatine (Savinjska regija)
  • Alberta Rožanec iz okolice Ljubljane (Osrednjeslovenska regija)
  • Mirjam in Valentin Lapanja Furlan, svilogojca iz Sela pri Ajdovščini (Goriška regija)
  • Marko Furlanič, svilogojec iz Bošamarina pri Kopru (Obalno-kraška regija)

Če vas zanima tematika o svilogojstvu, sledite Instagram profilu ISS_rlb in našim družbenim omrežjem, kjer bomo razstavo v Galeriji E2RD spremljali skozi besedo in sliko.