Slovenski oktet je prvič zapel že leta 1951 in od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Repertoar okteta je izjemno širok in raznolik, saj zajema dela iz obdobja renesanse, klasicizma in romantike, ljudske pesmi vseh narodov ter dela sodobnikov. Posebno skrb Slovenski oktet namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih in tujih koncertnih odrih.
Drevi bodo nastopili na prvem od petih koncertov, ki združujejo Plečnikovo arhitekturo in glasbo. Slovenski oktet bo nastopil v atriju NUK-a, postregli pa bodo z deli skladateljev, kterih doprsne kipe je Plečnik v tridesetih letih 20. stoletja postavil na bližnji Vegovi ulici.
S tokratnim koncertom želijo člani Slovenskega okteta kipom v Aleji skladateljev vdihniti zven, oziroma oživeti glasbo skladateljev, ki so slovenski in jugoslovanski kulturni krajini vtisnili tako globok pečat, da so njihovi obrazi ovekovečeni ne le v glasbi, temveč tudi v bronu. Obeta se skrbno izbran nabor cerkvenih, ljubezenskih in domoljubnih pesmi.
Od leta 2019 ansambel deluje v naslednji sestavi: Andrej Oder, Rok Ferenčak, David Jagodic, Janez Triler, Jože Vidic, Darko Vidic, Janko Volčanšek in Matej Voje.
Leto 1872 je Ljubljani, pa tudi širše – Slovencem, prineslo dve veliki imeni: v tem letu je bila ustanovljena Glasbena matica, ki je še danes med osrednjimi glasbenimi inštitucijami na Slovenskem, istega leta pa se je rodil tudi Jože Plečnik, verjetno najbolj znan in vpliven med slovenskimi arhitekti. Leto 1932 je za Glasbeno matico bilo leto pomembnih, že takrat častitljivih obletnic: ob 60-letnici obstoja in založniške dejavnosti še 50-letnice delovanja glasbene šole ter 40-letnice pevskega zbora.
Aleja slovenskih skladateljev krasi Vegovo ulico v Ljubljani že od takrat, kajti Glasbena matica je dala opremiti park pred svojim poslopjem z doprsnimi kipi skladateljev – danes bi rekli ‘slovenskih, in ne samo slovenskih’, a takrat, v času skupne domovine južnih Slovanov so preprosto rekli ‘naših’. Podobe Jacobusa Gallusa, Davorina Jenka, Benjamina Ipavca, Hugollina Sattnerja, Antona Foersterja, Emila Adamiča, pa tudi Vatroslava Lisinskega in Stevana Mokranjca, je iz brona vlil Lojze Dolinar, ureditev te ulične sekvence pa je zasnoval Jože Plečnik. V istem letu je Plečnik, takrat 60-leten, doživljal eno najbolj plodnih obdobij svoje ustvarjalnosti ter s svojimi posegi v urbanistično tkivo Ljubljane mestu trajno vtisnil prepoznavno podobo – od tržnice in Tromostovja do nabrežja Ljubljanice in Trnovskega mosta.
S koncertom Slovenskega okteta se tako pričenja novi koncertni cikel PLEČNIK & A-CAPPELLA, ki bo potekal vse do 8. oktobra v Ljubljani. V koncertnem ciklu se dopolnjujeta glasba in arhitektura. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah boste lahko prisluhnili petim priznanim a-cappella zasedbam (Slovenski oktet, Gospelovski zbor Bee Geesus & Nuška Drašček, Jazzva, Komorni zbor KGBL, Ingenium Ensemble).
Več informacij lahko dobite.
MORDA VAS ZANIMA TUDI
Glasba in arhitektura, z roko v roki v Plečnikovi Ljubljani
