Sanja Lončar: Naravne rešitve za težave z virusi

Rastlinska pomoč za pljuča, grlo in dihalne poti

Na začetku poletja, ko nas narava na veliko obdarja z vsemi svojimi cvetovi, zelene obarvanimi listi in plodovi, je Sanja Lončar, ki že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave – izdala novo knjigo v nizu svojih uspešnic. Naslov ji je dala Naravne rešitve za težave z virusi – kot nalašč za čas, ki ga zaznamuje koronavirus.

Sanja pravi, da v Sloveniji živimo v zeliščarskih nebesih. Zato s hvaležnostjo sprejema vse dobrote, ki so se nabrale v smrekovih in borovih vršičkih, v trpotcu, ruševju, gozdnem slezenovcu, lučniku … V tem poletnem času, ko so najdaljši dnevi, ima dela od jutra do večera, da nabere, posuši, naredi pesta, izvlečke … In vsakemu kozarčku že vnaprej reče: „Hvala za vse, kar boš naredil za nas”. A si je seveda vzela čas za nas in predstavitev svoje nove knjige. Sanjo smo poslušali preko online tiskovne konference, a nič manj doživeto, kot če bi vso to njeno znanje in izkušnje iz darov, ki nam jih daje narava, srkali v živo.

Knjiga Naravne rešitve za težave z virusi, je sicer napisana zelo poljudno in praktično podaja znanja, s katerimi okrepimo svojo protivirusno obrambo. Knjigo Sanja otvarja z zelo pomenljivimi vprašanji: „Piše se enaindvajseto stoletje: človek načrtuje osvajanja drugih planetov, želi obvladati podnebje, opravljati oblake … Kaj pa, če bi začeli s čim manj ambicioznim, a bolj življenjsko pomembnim? Na primer s spoznavanjem lastnega telesa in tistega, kar mu omogoča preživetje?

V prvem delu knjige nam avtorica razloži, kateri ukrepi so smiselni “dolgoročno”, kateri pa takrat, ko nam “virusi že trkajo na vrata”, ali takrat, ko smo že preboleli virozo in ta zdaj “opleta z repom” in nas utruja.

O knjigi se je s Sanjo pogovarjala Mirela Smajić, PRavljična Agencija, za vas pa knjigo predelala in besede odvajbala Mateja P. Kristanič. 

V čem je posebnost knjige Naravne rešitve za težave z virusi?

“V tem, da je tako natančna in obenem praktična, da bodo tudi tisti, ki doslej niso pripravili še nobenega domačega čaja ali sirupa, vedeli, kaj morajo storiti, če želijo že to jesen uživati svoje zdravilne pripravke. Že leta tarnam nad knjigami, ki so nenatančne, površne ali celo zavajajoče, zato si prizadevam pisati takšne, kakršne bi rada brala tudi sama. Če želimo zares učinkovite pripravke, se moremo poglobiti v podrobnosti in ta knjiga je zagotovo najbolj natančen priročnik, ki je na voljo.”

Rastlin, ki lahko pomagajo pri respiratornih virusih, je zelo veliko. Je vseeno, po čem posežemo?

“Rastlin, ki pomagajo pri težavah, ki jih povzročajo respiratorni virusi, je čez 50, vendar niso vse primerne za prav vsako težavo z dihali. Če imamo težave s sinusi, potrebujemo drugačne rastline, kot če imamo težave s pljuči in bronhiji. Da je zadeva še nekoliko bolj zapletena, gre vsaka oblika respiratorne okužbe skozi več faz. To, kar pomaga v prvi, tako imenovani suhi fazi, ne pomaga, ko pridemo v tako imenovano vlažno fazo. V prvi denimo uporabljamo zdravilne sluzi, saj moramo sluznice navlažiti in jih dodatno “obleči”. Ko pa je sluzi, gnoja in izločkov preveč, pridejo na vrsto rastline, ki jih sušijo in ki lajšajo izkašljevanje. Te rastline bi nam na začetku okužbe bolj škodovale kot koristile, zato se moramo naučiti modrega spremljanja razvoja dogodkov v svojem telesu in temu prilagajati tudi svojo obrambo.”

Kako najučinkoviteje obvladovati viruse?

“Najlažje jim je preprečiti, da se pritrdijo na sluznice oziroma prebijejo v celice in iz njih naredijo svoje tovarne za razmnoževanje. Če smo pravočasni, jih lahko povsem onemogočimo. Naši predniki so se v tej fazi zelo zanašali na moči zdravilnih sluzi, ki jih je najti v trpotcu, slezu, slezenovcu, velecvetnem in drobnocvetnem lučniku in še nekaterih drugih rastlinah. Sluzi virusom naredijo “spolzka tla” in jim po povsem naravni poti onemogočijo, da bi se pritrjevali na sluznice. Kapsulirani virusi, med katere sodi tudi SARS-CoV-2, se s “taksijem” pripeljejo do vrat naših celic, vendar morajo v določenem trenutku zapustiti varnost svojega “vozila” in do vhodnih vrat v celico priti “peš”. Prav v tem času so najranljivejši, in če pred našimi vrati patruljirajo snovi iz ingverja, črnega bezga, hrena ali česna, bomo vsiljivce onemogočili, še preden jim bo uspelo vdreti v naš celični prostor.

Če to fazo zamudimo, je treba uporabiti pripravke, ki so virusu sposobni slediti tudi skozi celice in mu še naprej onemogočati razmnoževanje. Take moči ima denimo propolis.”

Kako je nastala izbira najboljših rastlin, ki so predstavljene v knjigi?

“Lahko se zahvalim koroni, da je bilo dovolj časa za temeljiti pregled znanstvenih podlag, sodobnih raziskav in tudi tradicionalnih znanj. Respiratorni virusi so v zadnjem letu postali zelo aktualna tema, in se z njimi ukvarjajo znanstevniki na vseh celinah. Zato je tudi na voljo izjemno veliko svežih informacij. Bralci pa si bodo prihranili nekajmesečno prebiranje strokovne literature in v zelo domačem jeziku spoznali, kaj zmore 55 dokazano protivirusnih rastlin, od katerih jih ima enajst tudi dokazano delovanje proti koronavirusom.”

Kako se najbolje zavarujemo pred virusom covid-19 in kako ga najhitreje “uničimo”?

“Nikoli ne razmišljam o tem, kako bi kaj uničila, saj z uničevanjem to, proti čemur se borimo, le krepimo. Zato me tudi moti vojaška terminologija, ki je ves svet prisilila v »vojno« z virusom. Ko se borimo proti bolezni, jo le hranimo s svojo energijo. Misleč, da rešujemo en problem, ustvarimo tri nove.

Če pa krepimo zdravje, se nam z boleznijo sploh ni treba ukvarjati. Zato se vedno ukvarjam le s tem, kaj lahko storim, da bodo sile zdravja v meni, na mojem vrtu in v družbi čim bolj krepke in odporne. Upam, da knjiga bo pomagala tako na ravni posameznika kot na ravni družbe.”

Zakaj se dandanes toliko govori o vitaminih C in D?

“No, o njiju se govori še premalo, moralo bi se še veliko več. Vsakič, ko izgovorimo besedo cepivo, bi morali dvakrat izgovoriti besedo vitamin D. Zakaj? Ker so številne raziskave, ki so v tem letu potekale na intenzivnih oddelkih bolnišnic, pokazale, da se smrtnost zaradi covida-19 zmanjša za sedemnajstkrat, (dobro ste prebrali 17-krat!) ko pri bolnikih odpravijo kronično pomanjkanje vitamina D. To je tako zelo pomembno spoznanje, da bi morali o tem poslušati trikrat na dan, v vseh informativnih oddajah, saj bi tako veliko hitreje, ceneje in brez tveganja dosegli želene cilje. Seveda če je naš cilj preprosto in poceni opraviti s to pandemijo.”

Na kaj moramo biti najpozornejši pri uživanju teh dveh vitaminov?

“Pri vitaminu D je zelo pomembno, da ga čim več zaužijemo v naravni obliki, z varnim sončenjem. To je edina oblika vitamina D, ki ga lahko uskladiščimo in nato porabljamo v zimskih dneh. Nadomeščanje s prehranskimi dopolnili utegne biti tvegano, saj se niti najboljše naravne oblike vitamina D ne obnašajo povsem enako kot tisti, ki ga naše telo ustvarja zgolj ob pomoči sončnih žarkov. Pri dolgotrajnejšem jemanju je zato nujno spremljati raven vitamina D v telesu, kajti enake količine prehranskega dopolnila se v vsakem telesu vsrkavajo drugače. Ker gre za pomemben steber našega zdravja na številnih področjih, je v knjigi tudi veliko natančnih informacij o tem.”

Iz knjige smo izvedeli, da  če želimo dejansko ugotoviti stvarno stanje svoje zaloge vitamina D, je potrebno narediti analizo krvi. Leta 2014 so na Kliniki za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, opredelili, da je zadostna količina 25-OH vitamina D, med 75 in 200 nmol/l.

Koliko je pomembno preventivno uživanje vitamina C?

“Nekoč so ljudje umirali za skorbutom, nato pa se je izkazalo, da jim samo primanjkuje vitamina C. Tudi pri virusnih okužbah pljuč so dokazali neposredno povezavo med pomanjkanjem tega vitamina in nastankom pljučnic. Vnos vitamina C zelo pomaga, tam kjer ga primanjkuje. Vseeno pa vitamina C ni smiselno uživati v velikih količinah, na zalogo. Kar se presežne količine ne porabijo, jih telo takoj splakne, s čimer pride zgolj do dodatne obremenitve ledvic. Torej moramo v času “miru” le vzdrževati potrebno raven vitamina C, ko pa pride do okužbe in celičnih poškodb, je trenutek, da zelo povečamo odmerke in tako telesu omogočimo hitro obnovo tkiv.”

Navajamo nekaj najbolj zanimivih in nam znanih naravnih virov vitamina C, predstavljenih v knjigi:

Kaj še priporočate za učinkovito zaščito in krepitev imunskega sistema?

“Zdaj je trenutek premora, ko lahko temeljito reorganiziramo svojo obrambo, omilimo tiha vnetja in odpravimo ovire, ki šibijo naš imunski sistem. Ti ukrepi namreč zahtevajo od štiri do šest tednov temeljitega dela. Tega se ne moremo lotiti, ko je nevarnost tretjega ali četrtega vala že na obzorju, saj vsi vemo, da veliko pospravljanje najprej ustvari dodaten nered, zato zanj potrebujemo čas.

Modri ljudje bodo poletje izkoristili za to, da bodo okrepili svojo obrambo ter pripravili zelo učinkovite pripravke in domača superživila, ki jih bodo uživali jeseni in pozimi. Tako kakovostnih, kot jih lahko pripravimo sami, skoraj ni mogoče kupiti.”

Nova spoznanja 

Skoraj 200 strani obsežna knjiga nas navdušuje nad novimi spoznanji, natančnimi informacijami in zelo jasnimi prikazi ter recepti.

Eno od teh novih spoznanj je vezano na smrekove vršičke. Najbolj pogost način izdelave sirupa – z uporabo sladkorja – še zdaleč ni najboljši.

Da bi sladkor deloval kot topilo, ga moramo izpostaviti večji toploti. Zato večina ljudi kozarec postavlja na sonce. S tem se res pospeši raztapljanje sladkorja, ki potem topi tudi nekatere snovi v vršičkih, vendar kot pravijo meritve, tako v sirup preide le delček vitamina C, ki je bil v vršičkih. Druga težava je, da UV- svetloba uničuje antioksidante v vršičkih.

Zato je veliko boljša alternativa med, ki je močnejše topilo in iz vršičkov potegne več koristnih snovi, ne da bi za to potrebovali delovanje UV-žarkov.

In za konec z vami delimo še zanimi recept za kavokadov namaz, za vse ostale recepte in nasvete, pa lahko knjigo naročite tukaj.

Kavokado namaz  

Gre za kapucinke, zmešane z avokadom. Za boljši okus dodajte še malo soli, limonin ali limetin sok in česen.

Avtorica v knjigi ne daje medicinskih nasvetov in ne svetuje uporabe ali opustitve katerega koli zdravila brez posveta z lečečim zdravnikom. Vse napisano je plod osebnih in profesionalnih izkušenj avtorice.

Sanja Lončar je direktorica Zavoda za celostno samooskrbo, Škofja Loka, in urednica informacijskega središča zazdravje.net