Slovenija velja za neenakomerno in razpršeno poseljeno deželo. Zaradi različnih naravnih in družbenih dejavnikov so se v preteklih desetletjih in stoletjih v deželi oblikovala območja gostejše in redkejše poselitve. Zato je Slovenija tudi dežela vasi, kjer se v 21. stoletju soočajo s številnimi težavami.

Najgosteje naseljena območja v deželi so Ljubljanska in Celjska kotlina, Šaleška dolina, Dravska, Murska in Krška ravan, Vipavska dolina ter obalni pas. Na drugi strani imamo v Sloveniji številna območja redke poselitve. Gre predvsem za Zgornje Posočje, Idrijsko,  Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Brkine, Haloze, visoke dninarske planote ter obmejna območja Kozjanskega in Goričkega.

V Sloveniji ljudje ostajajo na podeželju

Zaradi industrializacije ter urbanizacije dandanes v svetu v mestih živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva, po nekaterih napovedih pa naj bi do leta 2050 v Evropi v mestih živelo že več kot 80 odstotkov ljudi. A za razliko od svetovnega trenda v Sloveniji delež mestnega prebivalstva že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja stagnira in sicer znaša 50 odstotkov. Organizacija združenih narodov ocenjuje, da se bo pri nas delež mestnega prebivalstva do leta 2050 dvignil na zgolj 68 odstotkov. Slovenija torej v veliki meri ostaja dežela manjših zaselkov in vasi.

Vasi, ki sestavljajo Slovenijo

Največja slovenska vas je Davča. Najdemo jo v občini Železniki, približno 70 hiš, ki jo sestavljajo, pa je raztresenih po gozdnatih pobočjih nad Selško dolino, ki skupaj merijo kar 24 kvadratnih kilometrov. Domačini, bilo naj bi jih 307, se radi pohvalijo, da je njihova vas prevelika, da bi jo obhodili v dveh dnevih.

Vas, ki se ponaša z najdaljšim imenom pri nas, so Sveti Trije Kralji v Slovenskih Goricah. Ti imajo v svojem imenu kar 34 črk. Naselje se nahaja v štajerski občini Benedikt, imelo pa naj bi natanko 130 prebivalcev.

V Sloveniji prebivalstvo z veseljem ostaja na deželi

A problem nastane, ko se večina drugih storitev in podjetij raje seli v urbana naselja. Vsak se seveda lahko odloči zase, a velikokrat so zaradi takšnih odločitev, vaščani prikrajšani za meščanom normalne stvari. Kot je recimo zaviti v veliko trgovino, kjer ponujajo praktično vse, pa recimo tudi takšna banalna stvar, kot je dvig gotovine z bankomata. V vaseh je še dandanes oteženo bančno poslovanje številnim.

Prav to je vzpodbudilo banko NLB, da so si zamislili inovativno rešitev, s katero želijo tudi ljudem v manjših krajih omogočiti nemoteno bančno poslovanje, prihranek časa in denarja, predvsem pa pristni osebni stik.

Tako bo med drugim tudi z bankomatom opremljeni kamion NLB Mobilne poslovalnice Bank&Go takoj, ko bodo to dopuščale razmere, krenil na pot in začel redno obiskovati skoraj 40 odročnejših krajev po celotni državi. Lokalnemu prebivalstvu in mikro podjetjem bodo strokovni bančni svetovalci nudili celovit paket bančnih storitev ter svetovanje, dolgoročno pa si v banki želijo ljudem, ki sicer niso najbolj vešči ali željni digitalnega bančnega poslovanja, približati moderne spletne načine opravljanja bančnih storitev ter jih tako pripraviti na vse bolj digitalno prihodnost.

V banki NLB so zagon mobilne poslovalnice načrtovali že v novembru tega leta, a jim je pandemija nekoliko prekrižala načrte. Zato NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go trenutno svojo misijo pomagati ljudem, ko ti to najbolj potrebujejo, v skladu z veljavnimi varnostnimi in zaščitnimi predpisi vezanimi na pandemijo covid-19, izpolnjuje le znotraj ljubljanske občine. Bo pa na pot po državi krenila takoj, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale.

 

MORDA VAS ZANIMA TUDI

Smo Slovenci odprti do novih stvari?