Letošnji Festival Lent ima že drugo leto zapored nekoliko drugačno podobo. S tem ne gre zgolj na prilagajanje koronskim ukrepom, ki narekujejo omejeno število obiskovalcev ali zapletajo prehajanje državnih meja, s čimer seveda krojijo festivalsko vsebino. Koronska kriza je namreč prinesla tudi temeljito preizpraševanje o vlogi kulture v časih, ki jih živimo, o pomenu javnih zavodov pri zagotavljanju dostopa do kulture in umetnosti v oteženih razmerah, pa tudi o družbenem pomenu in vlogi Festivala Lent.

Temeljna naloga Narodnega doma Maribor kot javnega zavoda s področja kulture je omogočiti dostop do kulture kar najširšemu krogu ljudi. To poslanstvo so uspešno opravljali tudi v času zaostrenih razmer. Tako so v ND samo v letu 2020 kljub koronskim zapiranjem in omejitvam uspeli izvesti 1466 dogodkov z obiskovalci, tri festivale in zasnovati novo gledališče. Ob tem so svoje delovanje uspešno prenesli tudi v digitalno okolje: z 48. brezplačnimi popularnimi in klasičnimi koncerti ter lutkovnimi in dramskimi predstavami za otroke, v okviru lastne digitalne platforme Awwwditorij, so dosegli več kot 285.000 ogledov, gledalce pa našli v kar 25. državah sveta.

Tolikšen odziv samo še potrjuje trdno prepričanje zavoda, da je kultura dobrina, ki mora biti dostopna vsem – torej je javno dobro, ne tržno blago. Koronska kriza je razgalila majavost argumentov vseh tistih, ki trdijo, da morata umetnost in kultura (znati) preživeti na trgu, ter pokazala, kako škodljiva so prizadevanja tistih, ki želijo, da bi kulturo in umetnost obravnavali kot tržne dejavnosti ter tako tudi javne zavode s področja kulture podredili zakonitostim trga.

Vabljeni na Festivalu Lent 2021, na katerem bodo nastopajoči iz 22 držav, na okoli 36 prizoriščih, izvedli okoli 270 prireditev 17 različnih zvrsti.

Program si lahko ogledate TUKAJ.

Koronske omejitve so število dovoljenih gledalcev oklestile in tako vse prireditve čez noč naredile nerentabilne, tržno odvisna produkcija se je torej popolnoma sesula. V času najhujše humanitarne krize v samostojni državi, ko bomo šele ugotavljali, kako škodljive in dolgoročne psihološke posledice je pustila pri prebivalstvu, so bili tako javni zavodi edini, ki so s svojim delovanjem ljudem, izčrpanim od krize, ponudili duhovno življenje in s tem tudi prepotrebno duševno podporo. Kako dragoceno je oboje, potrjuje in vse glasneje poudarja tudi medicinska stroka.

Ob tem pa so bili javni zavodi tudi edini, ki so kulturnim in umetniškim ustvarjalcem ter vsem, ki delujejo v podpornih poklicih v kulturi, ponudili delo in s tem omogočili preživetje.

Tudi Festival Lent je v luči zgoraj opisanega v koronski krizi prevzel drugačno vlogo, še pomembnejšo, kot jo je imel doslej. Prav Festival Lent je med projekti Narodnega doma Maribor namreč tisti, ki med svoje obiskovalce najbolje uspe zajeti tudi ljudi, ki sicer ne obiskujejo kulturnih prireditev. Kopica prizorišč po vsem mestu, brezplačne prireditve, kratki nastopi na mestnih ulicah in trgih so plod premišljenih odločitev ter imajo svoj cilj in namen: kulturo in umetnost čim uspešneje prenesti iz dvoran na ulice in trge, kjer je (tudi povsem mimogrede) dostopna slehernemu Mariborčanu, pa tudi vsem obiskovalcem Maribora.