V pozni jeseni nas ne razveseljuje samo kaki, temveč tudi sladka nešplja, ki popolnoma dozori šele ob prvi zmrzali in je izjemno bogata z vitaminom C.
Nešplja prihaja iz jugovzhodne Azije, v naše kraje pa so jo prinesli antični Rimljani. Različna ljudstva jo gojijo že 3000 let. V srednjem veku je bila zelo pomembno sadno drevo, danes pa je ne srečamo več tako pogosto. Neupravičeno, kajti rastlina je zelo nezahtevna, spomladi sadni vrt polepša s cvetočo krošnjo, v pozni jeseni, ko so preostali pridelki že skrbno spravljeni, pa si jo lahko privoščimo svežo z drevesa.
Dozori konec oktobra ali v začetku novembra
Nešplja dozori, ko jo objame prva zmrzal, pred tem je zelo trpkega okusa. Tanko lupino lahko odstranite in pod veliko muho vas čaka sladko in mehko meso precej specifičnega okusa. V notranjosti so tudi koščice (kot češnjeve), zato previdno pri prvem ugrizu.
Bogata z vitaminom C
Nešplja vsebuje veliko sladkorja, škroba, čreslovine in pektina pa jabolčno, citronsko in vinsko kislino. Prav tako je bogata z vitaminom C, zato je bila v preteklosti prva izbira v tem letnem času za zdravljenje skorbuta. Ljudsko zdravilstvo pa svetuje uživanje plodov tudi za lajšanje prebavnih težav.
Nešplja pospeši izločanje vode iz telesa, odpravlja zaprtje ter spodbuja delovanje slinavke in želodčnih žlez. Nezrele plodove in liste so nekdaj uporabljali tudi proti driski in za izpiranje ran, zlasti v ustni votlini.
MORDA BI VAS ZANIMALO TUDI …
